Opis
Znanstvena monografija Jožefa Muhoviča, likovnega teoretika, slikarja, rednega profesorja za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter izrednega člana SAZU, je prvo izvirno slovensko delo o formalni likovni analizi.
V uvodu je z Meyerjem Schapirom opozorjeno, da je izkustvo umetniškega dela proces. Podobno kot njegovo ustvarjanje. Formalna likovna analiza je vstopni terminal zanj. Ker likovna umetnost komunikacijo stalno in namerno otežuje, je formalna likovna analiza nenehno na preizkušnji, njeni prijemi in metode pa se morajo v hermenevtični konkretnosti vedno znova prilagajati novim okoliščinam, se prenavljati in spreminjati. Na kolektivni ravni s poglabljanjem teoretske refleksije, osnovo za le-to zasledimo v prvem, drugem in zlasti v četrtem delu; na osebni ravni z analitičnim praktikumom in avtorefleksijo, kar nudijo analitični primeri iz tretjega dela. Knjiga je, ker gre za likovno umetnost, bogato opremljena s slikovnim gradivom.
»Muhovičeva znanstvena monografija pomembno prispeva k razumevanju in interpretiranju modernistične umetnosti. Muhovič je ob tem eden od izstopajočih avtorjev, ki se osredotočajo na umetnost, ki ne sodi zlasti med prevladujoče sodobne in polpretekle avantgardne likovne usmeritve, ki pa ni zato nič manj živa in »umetniška« v svojem raznolikem mnoštvu.«
dr. Aleš Erjavec
»Monografija skuša pokazati, kako zelo pomembno je raziskati, kaj je bilo izraženo, ko je bila gledalcu v doži¬vetje ponujena določena oblikovna konfiguracija v prostoru in času, in kako je to mogoče storiti. Na ravni umetniškega komuniciranja to namreč ni evidentno, saj je bistvo tega komuniciranja, da se načrtno odvija skozi vrzel in napetost med prezenco in esenco, gledanim in dojetim, formiranim in informacijo.«
ddr. Igor Grdina
