Izbrane razprave S spremno študijo Blaža Ivanca Učenjakova pot od pozabljenega do klasika

28,90 

Avtor: Evgen Vasiljevič Spektorski

Uredil in spremno študijo zapisal: dr. Blaž Ivanc
Strokovni pregled in imensko kazalo: mag. Miha Movrin in dr. Blaž Ivanc
Jezikovna redakcija: Janez Kajzer
Recenzenta: zasl. prof. ddr. Anton Stres, zasl. prof. dr. Lovro Šturm
Izdajatelj:Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut Karantanija, Ljubljana
Založil in izdal: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Ljubljana
Leto izida: 2019

 

Kategorija:

Opis

Pisec izbranih razprav s področja filozofije, prava, sociologije etike in drugih ved dr. Evgen V. Spektorski je bil redni univerzitetni profesor prava, sociologije, pravne filozofije in pravne zgodovine na več pravnih fakultetah (v Varšavi, Kijevu, Beogradu, Pragi, Ljubljani in New Yorku), krajši čas je bil tudi rektor Univerze Sv. Vladimirja v Kijevu (1918). V Rusiji in v drugih državah, kjer je velik del življenja bival kot begunec pred boljševizmom, je veljal za velikega učenjaka.

»Delo profesorja ima trojno poklicanost: učiti se, raziskovati in poučevati druge. Hkrati se navezuje na lat. izraz profiteor, ki pomeni tudi izpovedovati. Zato vsak pravi profesor ni samo znanstvenik, temveč tudi izpovedovalec, ki izpoveduje objektivno resničnost in svoje subjektivno razumevanje sveta. Dolžnost profesorja je izpovedovati resnico in o njej pričevati.« E. V. Spektorski

»Glavna lastnost predavanj Spektorskega je bila izjemna jasnost, saj je zmogel v kristalno čisti obliki razložiti izjemno težke teorije, slušatelje navdušiti s čudovitimi citati, jih očarati s humorjem ter jim istočasno opisati znanstveno podobo intelektualnega ozračja preučevanega obdobja, s čimer jim je omogočil razumeti razloge za vzpon določene teorije v znanosti ali v filozofiji. Kjer so bili drugi predavatelji samo obrtniki, je bil Spektorski umetnik!« N. S. Timasheff

»Spektorski je v filozofiji vztrajal pri realizmu in odklanjal vsakršne umetne konstrukcije. V etiki in teologiji je bil zavezan idealom krščanske vere in kulture. V sociologiji se ni vdal sociologizmu in v družboslovju ne etatizmu. Njegova svobodomiselnost ga je odvračala od vseh totalitarnih miselnih sistemov 20. stoletja. V pravu je ostal zagovornik ideje pravičnosti (justitiam colimus). Vse to ga dela za svojevrstnega klasika, čigar učene misli zmorejo nagovoriti tudi sodobne bralce.« B. Ivanc