Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier

19,00 

Avtor: Mateja Kurir

znanstvena monografija
Humanistična zbirka INR
Urednika: Dean Komel, Tomaž Zalaznik
Jezikovni pregled: Nina Grafenauer Hafner
Predgovor: Aleš Vodopivec
Recenziji: Žarko Paić, Mladen Dolar
Oblikovanje in prelom: Ivian Kan Mujezinović/Ee

Opis

Mateja Kurir je filozofinja in raziskovalka, ki se primarno posveča modernizmu in estetiki. Doktorsko disertacijo Arhitektura v filozofiji; refleksija arhitekture kot sodobne umetniške forme v hermenevtični in strukturalistični filozofiji 20. stoletja, ki je osnova pričujoče knjige, je zagovarjala na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2014).

V knjigi Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier avtorica preko interpretacije pojma das Unheimliche, ki očitno izmuzljivo določa duha časa modernosti, na subtilen način poveže filozofijo (Heidegger), psihoanalizo (Freud) in arhitekturo (Le Corbusier). Lahko bi rekli, da je to »vzporedno« branje in povezava vseh treh disparatnih področij skozi prizmo pojma das Unheimliche v slovenski strokovno-znanstveni literaturi unikum.

V dialoge med filozofijo, psihoanalizo in arhitekturo stopa torej v monografiji pojem das Unheimliche, ki mu ne moremo najti sopomenke v slovenščini in je zato ostal v nemškem jeziku. Kot pravi avtorica, bi ga lahko dobesedno prevedli kot ne-pripadajoč domu, vsebinsko pa kaže na pomen skritega in skrivnostnega, celo grozljivega, ki spremlja tesnobo posameznika, izgubljenega v svetu (vele)mesta, kar se ujema s tezo mnogih filozofov in celo arhitektov, da človek od 20. stoletja dalje ne pripada domu, da je pravzaprav brez-domec, tudi če ima stanovanje.

 »Das Unheimliche je tisto nedomače, grozljivo in strašljivo, ki pri Freudu in Heideggerju izhaja iz najbolj domačega in varnega, pri čemer ustvarja spregledano točko prešitja njune refleksije o bivanju. To je obenem tudi ravnina, na kateri zasije moderna in modernistična arhitektura, ki jo je pomenljivo formiral tudi Le Corbusier, v drugačni perspektivi. Jedro arhitekture in metropole moderne bi morebiti lahko prebrali ravno skozi okular te grozljivosti das UnheimlicheS tem smo vselej porinjeni na spolzka tla, kjer se ta negativnost uprostori.«

Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier; spremni tekst na ovitku knjige (Mateja Kurir)