Opis
Zaradi naših zgodovinskih izkušenj omejevanja svobode je še vedno ne dojemamo v njenem celostnem pomenu. Razumeti in živeti svobodo je skupek naših zavedanj, volje in dejanj, ko sprejemamo odločitve. Ali nam jo interesi drugih odtujujejo?
Pravica do javne izbire obravnava vprašanje osnovne človekove pravice do izbire. Avtor opozarja:
– na problem »koristoljubja«, ko se politične odločitve ne sprejemajo učinkovito in nepristransko v zasledovanju »javnega interesa« in pluralizma vrednot,
– kako lahko vlada s pritiski neupravičeno širi svoje dejavnosti tudi na druga področja,
– na vlogo politikov in birokratov, ki so del političnega procesa, ter vlogo ustave,
– na področje volilnih sistemov s problematiko t. i. »volilnega motiva«, »drsenja k sredini«, »taktičnega glasovanja«, »zgoščenih in razpršenih interesov« itd.,
– na posledice sklepanja koalicij, trgovanja z glasovi in politično kupčkanje, iskanje rente oz. vladnih monopolov in privilegijev.
Kako je razlaga pravice do javne izbire relativna, ponazori avtor tudi s tem, da predstavi dela in pristope različnih znanstvenikov, ki so se ukvarjali s tem problemom, od začetkov do njihovih modernejših razlag. Nekateri so bili za svoje dosežke tudi večkrat nagrajeni (Nobelova nagrada …).
Bralec lahko spozna, da je pravica do javne izbire danes zelo relativna.
