Vivitur ingenio

25,00 

Renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem

Avtor: Ines Vodopivec

znanstvena monografija
Humanistična zbirka INR
Urednika: Dean Komel, Tomaž Zalaznik
Jezikovni pregled: Eva Horvat
Slikovno gradivo: Narodna in univerzitetna knjižnica
Fotografije: Milan Štupar
Recenziji: Igor Grdina, Polona Tratnik
Oblikovanje in prelom: Žiga Stopar

Opis

Znanstvena monografija Ines Vodopivec, univerzitetne diplomirane bibliotekarke in doktorice
znanosti s področja umetnostne zgodovine, je prvo izvirno slovensko delo, ki sloni na večletnem raziskovalnem preučevanju originalnih tiskanih knjižnih del 16. stoletja.

Vsebuje izbor, popis ter analizo nekaterih mojstrskih upodobitev – tj. ilustracij in okrasja tistega časa – v logičnem in kronološkem sosledju. Avtorica se osredotoča na tri vidike. Prvi je pogled evropskih provenienc in slogovnega razvoja tiskane knjižne ilustracije in okrasja v omenjenem stoletju. Drugi vidik obravnava avtorje likovnih predlog za tiskane knjige, ki jih še lahko zasledimo v ohranjenih knjigah na naših tleh in pri katerih lahko v njihovem ustvarjalnem opusu najdemo likovne predloge za knjižno grafiko. Tretji vidik obravnava vsebine in slogovne značilnosti grafičnih predlog za tiskane knjige, upoštevajoč dejstvo, da je za pravilno datacijo in umestitev podob nujno tudi razumevanje knjižne vsebine, širšega delovanja in povezovanja avtorja z okoljem ter ne nazadnje tudi grafični medij, v katerem je končna upodobitev nastala.

»Je nepogrešljivo delo, ki opozarja na bogastvo naših knjižnic, kar je tudi avtoričin motiv in iniciacija za delo. Spomnimo samo na njeno razstavo Flores in colores v letu 2010, s katero je opozorila na visoko vrednost na Slovenskem hranjenih farmakopej. Neslišno, pa vendar zelo očitno, pričujoča monografija opozarja tudi na široko zastopanost evropske tiskarske produkcije pri nas ter naše ozemlje kot mrežo očrtava na evropski zemljevid knjižne kulturne dediščine.«
ddr. Igor Grdina

»Monografija se odlikuje z veliko poglobljenostjo obravnave predmeta raziskave, izjemnim naborom upoštevane literature, kot tudi z ustrezno uporabo metod znanstvenega raziskovanja v humanistiki, ki vključuje raziskavo primarnih virov. Podobno velja za terminologijo in jezikovni slog avtorice.«
dr. Polona Tratnik