Smiselna dezorientacija in nihilistični precep

25,00 

390 str.
Manca Erzetič (ur.)
Znanstvena monografija
Humanistična zbirka INR
Urednika zbirke: dr. Dean Komel, Tomaž Zalaznik
Uredniška beseda: dr. Manca Erzetič
Konceptualni zaris: dr. Dean Komel
Jezikovni pregled: Nina Grafenauer Hafner
Recenziji: dr. Janez Vodičar, dr. Tonči Valentić
Leto izida: 2026

Opis

Razprave Smiselna dezorientacija in nihilistični precep naslavljajo filozofska, družbeno-kritična, zgodovinska, religiozna, umetniška in literarna vprašanja, ki so programsko začrtane v Konceptualnem zarisu Deana Komela, podanem v okviru izvedbe raziskovalnega projekta »Hermenevtični problem razumevanja človeške eksistence in koeksistence v epohi nihilizma«, in opisane v predgovoru urednice monografije Mance Erzetič.

Knjiga združuje dvajset recenziranih prispevkov, ki ponujajo raznolike poglede in izražajo izključno stališča avtorjev in avtoric, kamor uredništvo ni posegalo. S svojimi prispevki so sodelovali: dr. Manca Erzetič, dr. Dean Komel, dr. Janez Šušteršič, dr. Frane Adam, dr. Darka Podmenik in Maša Rebernik, dr. Jonas Miklavčič, dr. Igor Grdina, dr. Aleš Maver, dr. Igor Bahovec, dr. Mira Miladinović Zalaznik, dr. Brane Senegačnik, Sergej Valijev, dr. Branko Klun, dr. Luka Trebežnik, dr. Jožef Muhovič, dr. Jurij Selan, dr. Alen Albin Širca, dr. Andrej Božič in dr. Tina Bilban.

Razprave reflektirajo situacijo sodobnosti, zaznamovane s krizo orientacijskih dejavnikov, kot so vrednote, norme in tradicija ter ontološki, etični, socialni in drugi referenčni toposi na področjih filozofije, umetnosti, zgodovine, tehnoznanosti, ekonomije, prava, religije in medijev, ki predpostavljajo ter hkrati postavljajo smiselnost kot merilo človeškega delovanja. Smiselna dezorientacija ne označuje zgolj mešanja ali konflikta različnih orientacij, temveč bivanjsko situacijo, v katerem orientacija sama izgublja svojo normativno in razmejevalno moč. Nihilistični precep tako ne zadeva umanjkanja in pogrešanja vrednostnih izpolnitev, marveč hkrati tudi izgubo njihove orientacijske relevantnosti. Nihilistični precep zato ni razkol, ampak razpona, v kateri se javlja potreba po smislu na eni ter razpoložljivi načini za njegovo uresničevanje na drugi strani.

Tematsko polje smiselne dezorientacije in nihilističnega precepa je v knjigi reflektirano predvsem kot hermenevtični problem razumevanja sodobne človeške eksistence in koeksistence.

Iz recenzentskih zapisov o knjigi

Uredniška monografija Smiselna dezorientacija in nihilistični precep tako po zastopanosti avtorjev in avtoric kot glede usmerjenosti tematske obravnave predstavlja osrednji doprinos k sodobni intelektualni in ustvarjalni kritiki. Spričo medijske, digitalne, akademske, kulturno (kvazi)politične uzurpacije in zabrisovanja, mora kritična orientacija danes ne le opredeliti svoj pristop k oblikovanju javnega družbenega prostora, marveč ga kot takega tudi smiselno »odpreti«. S tem se kot prvo vzpostavlja in hkrati izpostavlja individualna intelektualna drža, ki se kot taka legitimira edino s tem, da vzdrži lastno kritiko v »preverbo stališč«. (dr. Janez Vodičar)

Znanstvena monografija »Smiselna dezorientacija in nihilistični precep« postavlja v ospredje različne humanistične in družboslovne vidike človekove dezorientacije danes, od eksistencialne in ustvarjalne do družbene in religiozne. Smiselna orientacija oziroma dezorientacija ni povezana le z etičnimi smotri naših ravnanj in pričakovanj, z etosom bivanja v svetu ali iskanjem smisla našega delovanja, čeprav to ključno pogojuje možnosti razumevanja človeka in sveta ter sporazumevanja med ljudmi v njem. Pri smiselni orientaciji prihaja najprej do izraza sam odnos do bivajočega v celoti, izguba tega odnosa pa pomeni brezodnosnost na način nihilističnega precepa, ki je temeljna vodilna nit in ključna tema vseh prispevkov. (dr. Tonči Valentić)