Opis
Monografija V paralelah smisla se posveča obravnavi razmerja filozofije do kulture, humanistike, jezika, pesništva, tehnoznanosti, zgodovinskosti, družbenosti in miselnosti, ki jo je Dean Komel zastavil že v Obeležjih smisla (2016), Totalitariumu (2019) in Horizontih kontemporalnosti (2021).
Ko gre za filozofski premislek omenjenih področij, ne zadošča, da se sledi utečenim kriterijem znanstvene objektivnosti, marveč je potrebno posebej razviti tudi sam smiselni kontekst, ki usmerja razumevanje. Nihanje med določnostjo in nedoločnostjo smeri vzpostavlja filozofsko izkustvo kot odprt odnos. Smiselnost, ki se odvija v paralelah, omogoča prehajanje med različnimi izraznimi registri. Če je za kulturni izraz značilno, da odraža svet, je vzporedno humanistična vednost vselej vrednostno opredeljena. Glas in podobo, ki tvorita besedo, pesem pretvori v godbo in obličje. Za informacijske kanale to ne pomeni ničesar, kar v paraleli smisla razkriva nihilizem svet obvladujoče komunikacije.
»Kaj naznanjajo paralele smisla? Znotraj izročila, ki še vedno ohra-nja svojo sporočilnost, se lahko enciklopedično sklicujemo tako na loci paralleli kot na Sacra Parallela. Odgovor je nemara potrebno pustiti odprt in se zraven vprašati, kako opredeliti to odprtost. V fenomeno-loškem slovarju imamo na razpolago naznako »kako«, ki opredeljuje paralelo dajanja in podajanja nečesa kot nečesa. Z vsakim kot in kot tak, kot to, kot da se naznanja neki paralelni odnos, a paralelnost sama razodeva neko presežnost v odnosu. Zaradi nje človek dojema sebe kot znamenje. Stoji nekje drugje, zunaj okvirov definicije.«
